Naučiti se vodenja je izziv. Naučiti vodenja druge še večji. Temu je tako, ker osebno izboljšanje zahteva potrpljenje, vzdržnost in namen. Odličnosti tako ne dosežemo v trenutku. Vodenje zahteva čas, a končni rezultat to poplača. Dejstvo je, da dobro vodenje stvari obrača na boljše. Na noge lahko postavi velike organizacije in izboljša življenje tisočih posameznikov. Namen odličnega vodenja je, med drugim, pomagati drugim do vrha. Ko vodja pomaga sodelavcem na vrh, ga prevzame edinstven občutek. Vprašanje, ki se pri tem poraja je, kako lahko to vodja doseže? V iskanju odgovora nam lahko pomagajo spoznanja in lekcije o vodenju.
Najpomembnejše je znati voditi samega sebe
Thomas J. Watson, nekdanji predsednik družbe IBM, je rekel: ”Nič ne pokaže posameznikovih sposobnosti za vodenje drugih bolje, kot tisto, kar počne vsak dan za vodenje samega sebe.” Najmanjša in najpomembnejša ekipa, ki jo vodi vsak posameznik, je on sam. Če zna posameznik dobro voditi samega sebe, zna voditi tudi večje skupine. Najboljši vodje se zavedajo, da bodo šli ljudje tako daleč, kot bodo šli oni sami. S tem namenom investirajo vase in se trudijo za svojo rast. Tu lahko potegnemo paralelo s starševstvom. Otroci se izboljšujejo, ko se izboljšujejo njihovi starši. Učenci se izboljšujejo, ko se izboljšujejo učitelji. Podrejeni se izboljšujejo, ko se izboljšujejo voditelji.
Včasih si namreč mislimo, da veliki voditelji sami s sabo niso imeli nobenih težav. Potem pogledamo življenja npr. Georga Washingtona ali Winstona Churchilla in ugotovimo, da so v vodenje samih sebe vložili veliko truda. Dobri vodje vedo, da jih moč lahko zapelje in razumejo lastno nepopolnost. Poleg tega dobro vodenje samega sebe pomeni, da so vodje odgovornejši kot drugi. Vodja ni odgovoren samo zase in svoja dejanja, ampak tudi za dejanja svojih sodelavcev.
Zasledovanje strasti je ključ do odkritja in razvijanja potencialov.
Thomas Edison je rekel: ”Nikoli v življenju nisem delal. To je bila zabava!” Edisonov stavek je zanimiv saj nas spodbuja k miselnosti, da najdemo delo, ki nas tako veseli, da bi ga delali zastonj. Hkrati nas spodbuja k temu, da se posla naučimo tako dobro, da so nam drugi ljudje pripravljeni plačati zanj.
Seveda je nemogoče, da bi bil naš poklic v realni situaciji zgolj zabava. Ne glede na to, kako nam je poklic, ki ga opravljamo všeč, se bomo znašli pred izzivi, ki nam bodo zamajali tla pod nogami. Pri miselnost o zasledovanju strasti gre bolj za to, da je to ključno za odkrivanje in razvijanje našega potenciala. Če nimamo strasti, je naše življenje monotono. Še več. Strast je tista, ki nas žene naprej, tudi ko drugi odnehajo. Pomaga nam skozi najtežje čase.
Da bi bili v življenju in v karieri uspešni moramo odkriti, kdo pravzaprav smo. Težko bomo počeli nekaj, za kar nismo nadarjeni. Večja kot je naša naravna sposobnost, večje je lahko naše izboljšanje. Ljudje pogosto delamo napako, ko mislimo, da bomo svoj potencial razvijali s popravljanjem svojih slabosti. Če se koncentriramo na slabosti, se mučimo in na koncu dosežemo povprečnost. Eno ključnih vprašanj pri odkrivanju potencialov je, kaj delam dobro? Pri tem je dobro, da smo čim bolj specifični. Bolj specifično, ko iščemo svoje moči, več je možnosti, da odkrijemo svoje močne točke. Poleg tega poslušajte ljudi okoli vas. Velikokrat imamo svoj talent za samoumeven. Zdi se nam, da če znamo nekaj narediti dobro, znajo to narediti vsi. To je pogosto res, hkrati lahko na ta način prezremo svoje dobre lastnosti. Če nas na nekem področju stalno hvalijo, je dobro, da ga začnemo razvijati. Seveda se moramo zavedati, da brez tekmovalne prednosti pred konkurenco, nimamo veliko možnosti za uspeh. Stranke nas ne plačujejo za povprečnost. Lahko se zgodi, da nismo boljši od konkurence, lahko pa smo drugačni. Seveda je tudi za razvijanje drugačnosti potreben čas.
Uspešen vodja zna najti in razvijati sposobnosti svojih ljudi. Zna prepoznavati zmožnosti in omejitve drugih in tako jih lahko postavi na mesto, kjer bodo njihove kvalitete prišle do izraza. To pomeni, da svojim sodelavcem omogoča, da delujejo znotraj območja svojih moči, svojih prednosti in talentov. Morda se zdi to marsikomu samoumevno, pa vendar raziskava organizacije Gallup kaže, da od 1,7 milijona ljudi na delovnih mestih samo 20% ljudi meni, da pridejo njihove sposobnosti na delovnem mestu do izraza. Kaj točno sploh pomeni delati ”znotraj območja svojih moči”? Morda vam bo pri razumevanju pomagal naslednji primer: Na nekem sestanku je eden od direktorjev komentiral: ”Ko Tiger Woods odigra slabo partijo golfa, gre naravnost na vadišče in vadi več ur. Torej dela v območju svojih slabosti.” Odgovor trenerja: ”Ne, dela v območju svoje moči. Tiger je najboljši igralec golfa na svetu. On vadi udarce, ne računovodstva, glasbe ali košarke. Odpravlja slabosti znotraj svojega območja moči. To bo vedno prineslo dobre rezultate.”
Dobro poslušanje prispeva k izboljšani organizaciji. Lahko ustvari razliko med povprečnim in odličnim.
Vrline dobrega poslušalca so veliko bolj cenjene, kot si predstavljamo. Včasih slišimo, kaj nam ljudje govorijo, ne da bi slišali, kaj nam želijo povedati. Če želimo voditi, moramo ljudi razumeti. Razumevanje ljudi se začne z aktivnimi poslušanjem. Dobri vodje so pozorni na majhne probleme. Pozornost posvečajo svoji intuiciji. Prav tako posvečajo pozornost stvarem, ki niso bile izrečene.
Največja napaka, ki jo vodja lahko stori je, da kadar želi biti prepričljiv, poudarja svoje ideje in mnenja. Večina ljudi želi, da se jih spoštuje, razume ter da se jim prisluhne. V trenutku, ko ljudje začutijo, da jih vodja razume, postanejo bolj razumevajoči za njegove poglede.
Vodenje se odraža na ljudeh.
Velikokrat se postavi vprašanje: Kako mi gre kot vodji? Odgovor je: Kakor gre ljudem, ki jih vodiš. Pri tem se je pomembno vprašati:
- Ali ljudje sledijo? Ko vodja ve, kam gre in ko sodelavci vedo, da vodja ve, kam jih pelje, se med njimi razvije zdravo zaupanje. Vsakokrat, ko vodja sprejme prave odločitve s pravimi motivi, se odnos okrepi, ekipa pa postane boljša.
- Ali se ljudje spreminjajo? Ali so se ljudje pripravljeni spremeniti zaradi napredka? Veliki vodje navdihnejo ljudi, da imajo zaupanje sami vase. Samozavest ljudem dvigne moralo in jih napolni z energijo, da naredijo spremembe, ki jih bodo peljale naprej in jim izboljšale življenje.
- Ali ljudje rastejo? Če so se ljudje pripravljeni spremeniti, se organizacija lahko izboljša, toda če želimo, da organizacija doseže najvišji potencial, morajo ljudje storiti še več. Nikoli ne smejo prenehati osebnostno rasti. Če ne razvijamo ljudi, nas bo konkurenca, ki se temu posveča, kmalu prihitela. Najboljši vodje pomagajo ljudem pri njihovih življenjih, ne le pri službah. Pomagajo jim postati boljši ljudje, ne samo boljši delavci. To ima veliko moč, saj rastoči ljudje pomagajo rasti organizacijam.
Pomembno se je osredotočati na prioritete
Lastnost, ki ločuje uspešne od neuspešnih, je enostavnost. Uspešni vodje ne vedo vsega. Vendar vedo, kje lahko odgovor poiščejo. Največje odkrije je, da imajo učinkoviti vodje oster čut za svoje sposobnosti in slabosti. Vedo, kdo so – in kdo niso. Ne poskušajo biti vse. Njihova osebnost na delu in doma se ne razlikujeta. So naravni. To, da se ne pretvarjajo, jim odlično pomaga pri povezovanju z ljudmi.
V vsaki organizaciji mora bit problem rešljiv na najnižji ravni. Če je treba z vsakim problemom seznaniti vodjo, potem reševanje jemlje ogromno časa. Ljudje na prvi frontni črti se ponavadi spomnijo najboljših rešitev. C.W.Ceran je rekel: ”Genialnost je sposobnost zapleteno predstaviti na preprost način.” Osredotočanje na glavne stvari zahteva preprostost. Če vodja lahko poenostavi svoje življenje, je bolj osredotočen, prihrani veliko energije in izkusi manj stresa.
Ni pomembno število napak. Pomembno je število ponovitev neke napake.
Nihče ni boljše ocenil ljudi kot človek, ki je izumil radirko. Vsi delamo napake – majhne in velike. Pri tem uspešni vodje vedo naslednje:
- Svoje napake in šibkosti priznajo sami sebi in drugim. Vodje so odkriti glede svojih napak tudi s sodelavci. Zavedajo se, da ljudje tako ali tako poznajo njihove šibkosti. Ko jih priznajo, to ljudi ne preseneti, temveč jih zavaruje.
- Napake sprejmejo kot ceno napredka. Zavedajo se, da če se želijo premakniti naprej, bodo delali napake.
- Iz napak se učijo. Seveda bi napake lahko vplivale na njihovo samovrednotenje, pa vendar se iz njih rajši nekaj naučijo. Dobri ljudje so dobri, ker so do modrosti prišli z neuspehi.
- Znajo se vprašati: Kaj sem spregledal? Dragocenost tega vprašanja je v tem, da se ljudje ustavijo in razmislijo. Če ne postavljamo vprašanj, predvidevamo, da je projekt idealen, in če bo podrobno nadzorovan, ne bo naletel na nikakršne težave. To preprosto ni res.
- Ljudem okoli sebe dajo možnost ugovora. Strah pred napakami veliko ljudem prepreči doseganje potenciala. Strah pred iskrenim opozarjanjem na probleme, ki bi se lahko pojavili, je uničil mnogo ekip. Najboljši vodja pozdravlja mnenja ljudi iz svoje ekipe. Želi, da mu ljudje pomagajo, predno je prepozno.
Časa se ne da upravljati. Upravljati se da samega sebe.
Naši dnevi so kot identični kovčki. Čeprav so enake velikosti, nekateri ljudje vanje stlačijo več kot drugi. Razlog? Vedo, kaj morajo dati noter. Večino dneva porabimo za ugotavljanje, kaj naj stlačimo v čas, ki nam je na voljo. Pri tem nas vedno lovi dejstvo, da ima prav vsak dan enako število ur in minut.
24 ur je največ, kar lahko kdorkoli dobi. Časa tako ne moremo upravljati. Kaj pa lahko storimo? Lahko upravljamo sami sebe.
Ljudje pogosto zapravljajo čas za stvari, od katerih se jim nič ne povrne. Ko to počnejo podrejeni, zapravljajo svoja življenja in potencial. Ko to počnejo vodje, zapravljajo svoja življenja in potencial, prav tako pa tudi od svojih sodelavcev.
Upravljanje življenja in izkoriščanje časa je resnična umetnost. Začne se s priznavanjem omejenosti. Uspešni ljudje vedo, da je čas najdragocenejša dobrina na zemlji. Zato vedo, kako ga bodo porabili. Nenehno se sprašujejo: Ali dobivam iz svojega časa največ kar lahko? Poleg tega počnejo stvari, ki:
- Povečujejo njihov POMEN v življenju – to jim pomaga rasti,
- Poudarijo njihove VREDNOTE – to jim prinese zadovoljstvo,
- Povečujejo njihove SPOSOBNOSTI – to jih naredi učinkovite,
- Povečujejo njihov SREČO – to jim daje boljše zdravje,
- OPREMIJO in TRENIRAJO druge – to povečuje njihovo produktivnost,
- Dodajo VREDNOST DRUGIM – to povečuje njihov vpliv.
Največji pokazatelj odličnega vodenja so težki časi.
95% odločitev, ki jih sprejme vodja, bi lahko sprejel vsak povprečno inteligenten človek. Vendar vodje niso plačani za to. Plačani so za ostalih 5 %. To so težke odločitve. Način, kako opravijo s temi 5%, ki predstavljajo izzive in krize, loči dobre vodje od preostalih. Če bi bilo vse dobro, vodenje pravzaprav ne bi bilo potrebno. Težki časi so tisti v katerih mora vodja znati dati smernice in spodbujati napredek. Uspešni vodje se zavedajo, da napredek vedno zahteva tveganje. Če nekdo ni pripravljen tvegati, ne more biti vodja. Poleg tega se zavedajo, da ljudje skoraj o vsaki težki odločitvi dvomijo in kritizirajo, saj težke odločitve prinesejo določene posledice. Narediti pravo stvar za vodjo ni vedno lahko, je pa nujno zaradi ohranjanja spoštovanja in učinkovitosti.
Recept, kako obdržati ljudi
Ni pomembno, kako dobro vodja vodi, ljudje bodo občasno še vedno odšli. To je del vodenja. Vseeno pa lahko vodja deluje tako, da mu ljudje želijo slediti. Kakšen je tak vodja?
- Prevzema odgovornost za odnose z drugimi. Ko se odnosi poslabšajo, se lotijo dejanj in poskušajo odnose izboljšati.
- Ko jih ljudje zapustijo, se z njimi pogovorijo. Vedno opravijo pogovor in ugotovijo, ali so oni razlog za njihov odhod. Če so, se opravičijo in naredijo nekaj, kar pomaga obema.
- Visoko cenijo ljudi, ki delajo za njih.
- Največ pozornosti posvečajo kredibilnosti. Vodje ne morejo biti vedno 100% kompetentni, lahko pa so vedno pošteni in vredni zaupanja.
- Zavedajo se, da njihova čustvena uravnovešenost ustvarja varno okolje za njihove ljudi.
- Neprestano se učijo ter spodbujajo svojo strast po osebni rasti.
Dati pomen in učiti se iz izkušenj.
Zakaj izkušnje pomagajo le nekaterim? Ker mnogi z njimi nič ne naredijo. Za boljše razumevanje lahko služi naslednja prispodoba o življenju kot beležki:
Življenja začnemo s praznimi beležkami. Z vsako popisano stranjo imamo več znanja in razumevanja. Če človek napreduje, se beležke polnijo z opažanji. Nekateri ljudje svojih beležk ne znajo dobro uporabljati. Zdi se, da je njihova beležka zaprta in da si le redkokdaj kaj zapišejo vanjo. Nekateri polnijo beležke, a si ne vzamejo časa, da bi zapiske kdaj prebrali ter si tako širili modrost in razumevanje. Nekateri ljudje si svoja opažanja skrbni zapisujejo, poleg tega jih znova in znova prebirajo, o tem razmišljajo in se učijo. Razmišljanje je tisto, ki spremeni izkušnje v razsvetljenja, tako da se iz njih lahko tudi kaj naučimo. Izkušnje same nas ne naučijo ničesar, ovrednotenje izkušnje pa nas lahko nauči vse.
Živeti in delati z mislijo na svojo zapuščino.
Zapuščina je nekaj, kar zapustimo naslednji generaciji. To je lahko naša lastnina, naša načela, po katerih smo živeli, lahko so ljudje na katere smo vplivali in jim izboljšali življenja. Vprašanje, ki si ga moramo znati postaviti, je: Kaj bom pustil za sabo? S tem vprašanjem v zavesti lahko začnemo ustvarjati zapuščino, za katero je vredno živeti.
Zakaj je to pomembno? V pomoč nam je lahko misel dobitnik Nobelove nagrade, Anatola Franca, ki je rekel: ”Povprečen človek ne ve, kaj bi s svojim življenjem, a si vseeno želi še enega, ki bi trajalo večno.” Ta misel nakazuje, da večina ljudi svoje zapuščine ne ustvarja z namenom. Najuspešnejši vodje delujejo drugače. Zavedajo se, da na svojo umrljivost ne morejo vplivati, lahko pa vplivajo na to, kako živijo. Cenijo vrednoto dobre zapuščine. Svojo zapuščino si izberejo, jo ustvarjajo z namenom in jo živijo. To od njih zahteva določeno objektivnost, zrelost in skromnost, saj kot je rekel D. Elton Trueblod: ”S tem, ko smo posadili drevesa, namenjena senci, v kateri ne bomo nikoli sedeli, smo začeli odkrivati pomen človeškega življenja.” Na ta način vplivajo in vlagajo v mlado generacijo ter v generacije, ki šele prihajajo.
Uporabljena literatura: Maxwell, John C. 2009. Zlata pravila vodenja. Ljubljana: Orbis.